Kdo bi si kakšno leto nazaj predstavljal, da bomo vsi po svetu nosili maske. Tako se lahko odločujemo, ali je za nas primerna pralna maska ali navadna kirurška. Ko sem se jaz morala odločiti, katero masko bom nosila, sem bila prepričana, da je pralna maska dovolj, zato imam sedaj doma teh mask več kot dovolj. Vedno pa imam v avtu tudi medicinske maske, ker nikoli ne vem, kdaj jo bom potrebovala in če slučajno moja pralna maska ostane doma.
Moram reči, da je to bilo na začetku prav zanimivo, ko smo hodili o trgovinah in morali upoštevati pravila, prepričani smo bili, da to ne bo trajalo dolgo, sedaj pa je že preteklo kar nekaj časa in še kar se vrtimo v tem času. Kot da ne bo nikoli boljše. Človek ne ve, kaj naj si misli, najbolj pa smo presenečeni, ker nihče ne ve, kako bomo živeli v prihodnosti. Ta nevednost pa nas razjeda.
Lahko mi rečemo, da nam je vseeno, ampak enostavno nas na primer pralna maska opozori, da ni več tako, kot je bilo včasih. Pogrešam prijatelje, žur, družbo, sproščenost. Imam občutek, da smo vsi skupaj malo zaspali, da vsi samo premišljujemo, kaj se bo zgodilo, in da nas to razjeda, kar pa ni dobro.
Mene pralna maska še kako spomni, da so hudi časi in samo upam lahko, da bodo minili in da bo boljše. Kdaj pa ne ve nihče.
Pri meni je pralna maska že povsod, v hiši, v avtomobilu, torbi, nahrbtniku, jakni, bundi …
Kajti raje jih imam povsod, kot pa da je nekje nimam in ne morem v stavbo. Resnično upam, da je to zadnje leto, ko se borimo s to boleznijo, in da prihajajo boljši časi. Prav nič mi ni všeč, ko je pralna maska na mojem obrazu, kajti vedno znova mi da vedeti, da ni več tako, kot je bilo.
Včasih si želim, da bi se prebudila v novi dan, ko ne bi bilo več mask.